Na kratko

Lokacija:

Banoštor, Vojvodina, Srbija

Predlagano trajanje obiska: 

Dve uri 

Najboljši čas za obisk: 

Poletje, jesen, popoldne (sončni zahod)

Prometna postaja v bližini: 

Avtobus: št. 78, 79, 81, 82, 83, 84, 86 do Novega Sada(Novi Sad)

Delovni čas:

9.00-17.00 h

Naslov: 

Dunavska 5

Banoštor 

Srbija

Kontaktna oseba za rezervacije: 

Telefon: +38121 6613 500, +381 64 8890 023

e-pošta: info@fruvin.com

fruvin.com

Kontaktna oseba za rezervacije: 

2006

Vrsta kraja: 

Vinograd, vinska klet, degustacija vin, organizacija za team building in manjša praznovanja

Ogledati si morate: 

Vinski griči, Sončni zahod, Pogled na Donavo, Druge manjše kleti, Trdnjava, Chard in 

Vožnja s trajektom

Zgodovina v manj kot minuti

Gojenje vinske trte in pridelava vina v Sremu in Fruški Gori sta med najstarejšimi v Evropi. Antična pisca Strabon in Dion sta zapisala, da so Iliri v Panonski nižini, torej tudi v Sremu, gojili vinsko trto. Kljub temu sta razcvet vinogradništva v teh regijah in njegovi začetki povezana s starimi Rimljani. Cesar Marko Avrelij Probus (232-282 n. št.) je odpravil skoraj dvestoletno prepoved pridelave vina v rimskih provincah in v bližini vasi Divoš in Grgurevci nedaleč od Sirmija (današnja Sremska Mitrovica) zasadil prve trte na teh območjih. V teh krajih so še vedno ohranjeni ostanki stavb in kleti. Zgodovinski podatki pravijo, da je bila prva trta prinesena z juga Apeninskega polotoka pred več kot 1700 leti.

V 7. stoletju so ta območja naseljevali Slovani, ki so se seznanili z načinom gojenja vinske trte in uživali prednosti pridelave vina. Po bitki na Kosovu leta 1389 in vdoru Turkov na Balkanski polotok se je srbsko prebivalstvo začelo seliti na sever. Ljudje, plemstvo in duhovščina, ki so se naselili v Sremu, so prinesli tudi svoje izkušnje s področja pridelave vina. Ti so zaslužni za spremembo sort grozdja na Fruški gori. Namesto belih so kmalu začele prevladovati rdeče sorte, prinesene z juga.

Žal so turške osvojitve teh območij v začetku 16. stoletja povzročile zastoj pridelave grozdja in vina. Turški potopisec, geograf in zgodovinar je zapisal, da so v kraju Sremski Sandčak hribi, porasli z rodovitnimi vinogradi.

S Karlovškim mirom iz leta 1699 sta Srem in Banat postala del habsburške monarhije. Vinogradništvo doživlja nov razcvet, površina vinogradov se povečuje, vina iz Fruške Gore, zlasti Bermet in Ausbruh, pa postajajo cenjena v Evropi.

Zaharije Orfelin je leta 1783 na Dunaju izdal knjigo z naslovom "Izkušeni kletar". V tej nekakšni enciklopediji vinarstva je bilo zbrano vse takratno znanje o pridelavi fruškogorskih vin, pa tudi francoskih, italijanskih in nemških vin.

Arhimandrit samostana Rakovac Prokopie Bolić je leta 1816 v Budi izdal knjigo "Soveršen Vinodeleac", ki velja za dragoceno, saj je v njej podrobno opisanih 35 sort grozdja, ki so jih takrat gojili na Fruški gori. Za vsako sorto je opredelil njeno ljudsko ime, podal botanični opis ter gospodarske in tehnične značilnosti. Sistematiziral pa je tudi svoje osebne izkušnje in znanje, pridobljeno v samostanskih vinogradih in kleteh.

Pojav filoksere, ki je uničila vinograde v Evropi, se ni izognil niti Sremu. Filoxera se je tu pojavila leta 1881 in do leta 1890 so bili uničeni vsi stari vinogradi Fruške gore. Prenova in obnova vinogradov je trajala skoraj 30 let.